Kino

Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli. Karkoli že. No, moj namen danes je, da napišem besedo ali tri o kinu v Luksemburgu. Z Leo se uvrščava med ljubiteljici sedme umetnosti (no ja, moja malenkost mora nadoknaditi leto ali dve negledanja filmov) in tako sva sklenili, da bova enkrat pa res šli do kina. V Luksemburgu stoji precej velik kompleks kinodvoran (imajo tudi 3D kino) Utopolis, ki se (glej ga zlomka), nahaja le malo dlje od najboljšega (in edinega) soseda Auchana. Se pravi, da imava kino kompleks manj kot 15 minut proč.

V tednu največje gneče v službi, sva se odločili, da greva v kino. Ko sva se prikotalili domov, nisva bili več tako prepričani v obisk kina, vendar ni želela nobena tega povedati na glas, zato sva pač odbrzeli do Utopolisa. Najin cilj je bil ujeti predstavo Ironmana ob 19h. V kino sva prišli sicer pravočasno, vendar nama Železnik ni bil usojen, ker dva kupili karti za Indiano Jonesa, ki je ravno v sredo vzletel v Luksiju. Pretirane gneče za ogled Indiya ni bilo. V kinu je bila sicer dolga vrsta za... pojma nimam kateri film. Mogoče francosko verzijo Indiane Jonesa, ne vem.

Kinodvorana je spominjala na Kolosej. Ljudje so se za ogled filma oborožili s tonami hrane- kokice, tortilje z omakicami, čips, žele bomboni… in pijače. V bistvu je izgledalo, kot da gredo na piknik ali ogled nogometne tekme, ne pa v kino! Še dobro, da si niso prinesli zrezkov in krompirja.

Najprej smo si ogledali nekaj napovednih filmov, ki so bili podnaslovljeni (OMG) v francoščini in nizozemščini. Nerodna zadeva za nas, ki smo navajeni brati, čeprav gledamo slovenski film z angleškimi podnapisi. Napovednikom so sledile reklame (le kaj bi mi brez reklama) in potem so končno ugasnile vse luči in… se je začelo.

Film… no ja, Indy kot Indy. Čeprav je večina »for« privlečenih za lase, te film pritegne, da nimaš niti časa na uro gledati. Nekaj časa traje, da ugotoviš, da ti francoski podnapisi ne pomagajo pri razumevanju filma in jih nekako odmisliš. Mislim, da sem potrebovala približno uro, da sem jih nehala brati. Še dobro, da so bili podnapisi samo v francoščini (očitno so samo napovedni spoti podnaslovljeni v dveh jezikih).

Splošne ugotovitve:

• sedeži so udobni
• ljudje so veliko bolj uvidevni kot pri nas, saj ne telefonirajo in si pišejo SMS-jev med predstavo (mogoče samo časa nimajo, ker so zaposleni z uničevanjem hrane)
• ko po koncu filma zapustiš dvorano, se znajdeš v kinu, v bližini »kafičev«, ne pa na parkirišču
• zabavno je bilo spet iti v kino in
  
• še bom šla

PS.
Harrison Ford je, kljub letom, še vedno faca.