Suši

Ko človek odjadra v svet, je najbolje, da se čimprej spoprime z novimi izzivi tudi na področju prehranjevanja. Suši sva z Leo sicer poskusili že lani v Bruslju, vendar je bil mrzel in meni se ni zdel prav nič posebnega. Ker sva včeraj imeli nakupovalni dan, sva si omislili porcijo sušija. Gola radovednost, če mene vprašate.

Zraven lepo zloženih koščkov sušija sva dobili še sojino omako, malo nekega čuda, ki naju je spominjal na hren, v resnici pa je bil ingver in wasabi, ki je zelo pekoč, njegova naloga pa je kao preprečevanje zastrupitev z ribo. Mene je wasabi po izgledu spominjal na zelje, dejansko pa je to korenina japonskega sorodnika našega hrena. Vsekakor se mu bom v prihodnje izogibala, ker je preveč pekoč zame.

Suši je užiten. V bistvu se ga da pojesti par koščkov, da bi pa zaradi njega ubijala, se ne bo zgodilo.