Dobro no, bom napisala še kakšno besedo na temo opremljanja stanovanja, sestavljanja omar in podobnih neumnosti. Kje naj začnem? Je pač tako, da v tujini večinoma oddajajo neopremljena stanovanja in potem je zelo pripravno, če stanovanje premeriš in recimo že doma malo prebrskaš po katalogih in spletu in si ogledaš ponudbo pohištva. Ikea ti ponudi kar programček, ki si ga inštaliraš na svoje računalo, potem pa vneseš mere svoje sobe, dodaš okna, vrata, vtičnice in stikala, potem pa dodajaš pohištvo, ki ga seveda poljubno premikaš po sobi. Ko si z »izdelkom« zadovoljen, si ogledaš predračun in si izpišeš kaj potrebuješ. In potem jo mahneš v trgovino, kjer ugotoviš, da ni vse čisto tako, kot se je zdelo na spletu. Fino je, če sobo (ali celo stanovanje) opremljaš postopoma. Najprej nakupiš in inštaliraš osnovne dele pohištva, potem pa dodajaš stvari (glede na prostor in razpoložljiva sredstva).
Spomin na svoje prve obiske Ikee bom shranila v mapo z napisom »bljak«. Nekateri Ikeo kujejo v zvezde, drugi jo grajajo in pljuvajo po njej. Sama bi se odločila za neko vmesno varianto. Če prideš v tuje mesto, kjer ne nameravaš dočakati starosti, potem je vsekakor Ikea dobra ideja. Pozitivna stvar so seveda cene. Ko se nekega kosa pohištva naveličaš, ga enostavno zamenjaš. Z Ikeo lahko eksperimentiraš, ker je poceni. Če kupiš recimo posteljo za 1000 evrov v drugi trgovini, potem se verjetno odločiš za dolgočasno klasiko, ker je večna. Kakorkoli, Ikea ima malo čudno logiko. V bistvu prodajajo ogromne garderobne omare višine
Ko sva z Leo imeli enkrat vse škatle z deli pohištva doma, sva se lotili sestavljanja. Najin spodnji sosed ni bil ravno navdušen nad uporabo kladiva… ampak… je*** ga, pri sestavljanju pohištva se pač malo ropota. Kasneje sva sicer izvedeli, da bi se gospod ne smel razburjati, ker sva vse sestavljali podnevi, ko se to sme. Med sestavljanjem omar sem potiho večkrat preklela iverko, ki je tako zelo težka in če ti kakšen kos pade na tla, je velika verjetnost, da se malo »predela«. Če se bo kdo ubadal s sestavljankami iz Ikee, mu svetujem, da se drži navodil. Ena izmed Leinih omar je želela malo več pozornosti in se je zrušila. Še danes mi ni jasno, ali je bila res kriva ena pozabljena letvica ali je bilo vse le splet okoliščin in slabe karme. Kakorkoli, rezultat najinega »šraufanja« sta zgledno opremljeni sobi, mirno spanje, par uničenih izvijačev, n
ekaj polomljenih nohtov in uničena koža na prstih, ki pa se pridno celi.
Lahko rečem, da je občutek, ko sestaviš 46 lesenih kosov, 124 vijakov in 76 zatičev v nekaj takega (glej sličico), lep.
2 komentarja:
lol jaz mislim, da je bil kriva slaba karma in moja nerodnost. Meh, sama sem bila kriva, da se mi je omara zrušila. Sem kasneje bolj natančno brala navodila in je šlo.
Se pa strinjam, Ikea je fajna kot začasna rešitev. Za kakšne bolj trajne rešitve pa priporočam kaj drugega.
Alples morda? Dokler ga ne bodo prodali:(
A resno misliš, da je bila ena sama letvica tako krucialnega pomena za zrušitev? Po moje je bila res karma:)
Objavite komentar