Moja prvotna ideja je bila, da bi prvi mesec v novi domovini preživela v apart hotelu. Hja, zelo dobra ideja, na žalost pa neuresničljiva. Vse skupaj je bilo povezano s tem kje in kdaj bom dobila »pravo« stanovanje. Poslala sem maile vsem obstoječim apart hotelom v Luksemburgu in dobila sem zelo prijazne odgovore, ki so mi želeli srečo pri iskanju strehe nad glavo, večinoma pa so bili rezervirani že od decembra in polni tja do maja. Super! Kaj si človek sploh še želi!
Tako sem pristala nasproti glavne železniške postaje, v hotelu President. V hotelu s štirimi zvezdnicami in cenikom, ki pravi, da je moja soba 250 € na noč. V resnici je cena 100 € nižja, vseeno pa hudičevo zasoljena. Prvih šest dni sem torej nastanjena v sobi, ki ima kopalnico, spalnico in recimo delovni prostor z mizo, kjer tipkam. V ceni je vštet tudi zajtrk in uporaba brezžičnega interneta. Mogoče so bližnji hoteli cenejši, vendar so brez zajtrka in s plačljivim internetom (celo do 10 € na uro računajo). Večina gostov je tu med tednom in delajo za katero od EU inštitucij in ne boste verjeli, celoten vikend sem preživela kot edina gostja hotela z 42 sobami. Luksuz!
V soboto me je po zajtrku vprašala receptorka, če sem dovolj pojedla. Ker sem bila radovedna zakaj me to sprašuje, mi je pojasnila, da ker sem edina gostja, lahko zajtrkovalnico zaprejo. Edina gostja!!! Wow!
Ker je deževalo in ker osebje hotela ni bilo pretirano zaposleno, sem klepetala z njimi (no ja, z receptorko Tanio, ki edina zna angleško) … tri ure. Vmes so poklicale v trgovski center Auchan, mi rezervirale kamping posteljo, mi povedale kje lahko kupim lepo in ne predrago pohištvo… Bilo je zabavno in seveda poučno. Tania je Portugalka, Lejla iz Alžirije in Kristina iz Kapverdskih otokov.
Ko sem spoznala ta čudovita dekleta, mi je bilo kar malo žal, da bom živela v Kirchbergu, kjer prebivajo skoraj izključno evrokrati. »Normalni« ljudje so toliko bolj raznoliki in zanimivi!
No ja, bomo videli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar