Raziskovanje

Prejšnji teden me je zanimalo koliko časa bi porabila za pot od doma do službe, če bi šla peš. Ponavadi sem porabila 12 minut do avtobusnega postajališča, potem pa še 4 minute z avtobusom.
V četrtek popoldan ni deževalo, zato sem se odločila, da jo mahnem domov kar peš. Od Schumana do Avalona sem potrebovala 31 minut. Super! Pot je ravno prav dolga, da pretegneš "krake", da prevetriš glavo... o dobrem zraku pa raje ne bi. Od takrat hodim v službo in iz nje, v kolikor mi to vreme dopušča, peš. Ugotovila sem, da kar veliko ljudi pešači v službo. Če si udobno obut gre, ne morem si pa predstavljati kako bo izgledal jutranji sprehod v balerinkah ali visokih petah. Bomo videli!
V nedeljo sem z balkona opazovala zemljišče za blokom. Vem, da obstaja bližnjica do postajališča, vem! Mislim, da vodi potka mimo vrtca in ta bi mi res prihranila kakšno minuto. Celo oznake za kolesarske poti sem videla in tudi to opcijo bi bilo potrebno raziskati. Zdelo se mi je, da ne dežuje, zato sem se preoblekla in sklenila, da grem malo raziskovati. Rečeno, storjeno!
Pri svojem planiranju nisem upoštevala razmočenega terena. Kakšna napaka! Ko sem poskušala priti po klancu navzdol, me je razmočena ilovica kar ponesla. Nekaj sekund sem uspešno lovila ravnotežje in "surfala" po bregu, na koncu pa čofnila v blato. Bravo jaz!
Moje raziskovanje se je tukaj končalo in je preloženo na čas, ko bo teren suh.
Ko sem prišla do dvigala in se pogledala v ogledalo, sem bila še najbolj podobna osebi iz reklame za persil ali kakšen podoben vsega zmožen pralni prašek.
No ja, tudi velikim raziskovalcem ni vedno vse uspelo "na prvo žogo"!